Kranj uspešno v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030

Evropska komisija je aprila 2022 razkrila 100 mest, ki so se uvrstila v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in med njimi je tudi Kranj. Kot prva občina v Sloveniji (v Misijo sta bila izbrana še Ljubljana in Velenje) smo 13. marca 2024 oddali uradno oddali podnebno pogodbo v pregled in konec aprila prejeli odlično novico, da ta izpolnjuje vsa merila in gre zato neposredno v pregled Evropski komisiji.

V Mestni občini Kranj veliko pozornosti namenjamo razvoju Kranja v trajnostno, zeleno in pametno mesto. Z uvrstitvijo v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 (več o tem si preberite na koncu novice) bomo nadaljevali z nekaterimi že zastavljenimi projekti in skupaj snovali nove.

Po letu dni intenzivnega dela smo v začetku leta 2024 zaključili pripravo podnebne pogodbe, ključnega dokumenta Misije. Poleg akcijskega in investicijskega načrta podnebna pogodba vsebuje tudi zavezo partnerjev, ki bodo pomagali Kranju pri uresničitvi cilja podnebne nevtralnosti. Da Kranj doseže zastavljene cilje, bo namreč potrebnega veliko sodelovanja in povezovanja na vseh ravneh – z občankami in občani, podjetji, industrijo, turizmom ...

Priprave dokumentov smo se ambiciozno lotili: najprej smo povabili občanke in občane k izpolnjevanju vprašalnika, da bi podali oceno trenutnega stanja in začrtanega razvoja Kranja, predlagali, kako izboljšati kakovost bivanja v MOK ter zmanjšati skupni ogljični in okoljski vpliv. Rezultate ankete smo uporabili kot eno od pomembnih podlag za nadgradnjo leta 2016 sprejete Trajnostne urbane strategije do leta 2030 – prilagoditev je potrebna predvsem zaradi izzivov, ki jih prinašajo spremenjene globalne okoliščine –, ter za pripravo akcijskega načrta za podnebno nevtralnost, ki ga zahteva Misija 100, v pomoč pa so bili tudi pri pripravi občinskega programa varstva okolja.

REZULTATI ANKETE

Z Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest 2030 je bil oblikovan tudi krovni Strateški svet Mestne občine Kranj za podnebno nevtralnost in pametno skupnost, ki mu predseduje župan MOK Matjaž Rakovec, podpredsednika pa sta priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in mag. Tomaž Lanišek – vodja Urada za razvoj in pametno skupnost. V Strateškem svetu sodelujejo posamezniki iz področij delovanja, ki bodo ključno vplivala na doseganje podnebne nevtralnosti: predstavniki lokalnega gospodarstva, prometa, energetike, upravljanja z gozdovi, IKT strokovnjaki, strokovnjaki za povečanje lokalne prehranske samooskrbe in trajnostnega ravnanja in pridelave hrane, predstavniki iz akademskega področja, zdravstva, regionalnega povezovanja … Vse te smo kot partnerje povabili k podpisu zaveze k podnebni nevtralnosti.

V MOK, ki koordinira Misijo, smo oblikovali tako imenovano skupino za (zeleni) prehod (»Transition Team«) s ključnimi strokovnjaki mestne uprave po posameznih področjih, da vsi znotraj MOK delamo in razmišljamo za dosego istega cilja. Pri tem smo in bomo tesno sodelovali z vsemi javnimi zavodi in državnimi službami ter partnerji, kot so Komunala Kranj, upravljavec stanovanj in daljinskega ogrevanja Domplan, Elektro Gorenjska, koncesionarjem mestnega potniškega prometa, javne razsvetljave, z večjimi podjetji, ki delujejo v Kranju, s Kmetijsko svetovalno službo, Zavodom RS za gozdove, lokalno energetsko in razvojno agencijo, izvajalci družbenih dejavnosti … Ti so namreč ključni odgovorni nosilci aktivnosti in investicij, potrebnih pri prehodu v podnebno nevtralnost.

S posameznimi interesnimi skupinami smo obdelali ločena vsebinska področja. Izvedene so bile ločene delavnice z mladimi, gospodarstvom, kmetijskim in gozdarskim sektorjem, izvajalci družbenih dejavnosti in številni individualni sestanki, ki so bili podlaga načrtovanju akcijskega načrta, financiranja in zavez.

Na tej podlagi smo sistematično sestavljali nabor aktivnosti in akcijski načrt, prek česar se presoja izvedljivost rešitev v okviru pristojnosti MOK, velikost vpliva na znižanje CO₂ in možnost izvedbe do leta 2030.

Kot prva občina v Sloveniji smo januarja oddali podnebno pogodbo v neformalni pregled in prejeli zelo pozitivne odzive, da so dokumenti res dobro pripravljeni. Uradno smo podnebno pogodbo – akcijski in investicijski načrt ter zavezo 38 partnerjev – oddali 13. marca 2024. Zavezo je naknadno podpisalo še 11 organizacij in 12. aprila smo v Bruselj poslali še te, skupno torej 49 zavez. Konec aprila smo od konzorcija NetZeroCities prejeli odlično novico: da naša podnebna pogodba da izpolnjuje vsa merila in gre zato neposredno v pregled Evropski komisiji.

Od skupno 23 mest, ki so v marčevskem roku oddala podnebne pogodbe, jih skupaj s Kranjem deset izpolnjuje zahtevana merila, deset mest mora opraviti nekaj manjših oz. večjih popravkov, tri mesta pa tokrat niso bila uspešna.

Glede na izredno dobre odzive računamo, da bomo v jeseni pridobili tako imenovani mission label, ki potrjuje, da smo na pravi poti pri uresničevanju naših načrtov.

Nabor ukrepov – na kratko

Cilj mest v misiji je za 80 odstotkov znižati izpuste toplogrednih plinov glede na 2018; to za Kranj do leta 2030 pomeni 113.263 ton ekvivalenta CO2 manj kot v izhodiščnem letu.

V akcijskem načrtu smo določili šest glavnih ukrepov na petih ključnih področjih: energetika, promet, odpadki in krožno gospodarstvo, zelena in modra infrastruktura ter zgradbe (grajeno okolje). Z ukrepi na področju energetike računamo na zmanjšanje toplogrednih plinov za 41 odstotkov, pri prometu za 32 odstotkov, s še bolj učinkovitim upravljanjem z odpadki in krožnim gospodarstvom za 13 odstotkov.

Predvideni glavni ukrepi so:

vzpostavljanje sončnih elektrarn in sistemov za shranjevanje energije (baterije) na strehah občinskih in stavb v državni lasti ter spodbuda k temu tudi lastnikov individualnih stavb; poskusno izvajanje ukrepa socialne inovacije – energetskih zadrug – za zagotovitev dostopa do zelene energije za ljudi, ki živijo v večstanovanjskih soseskah, ali imajo neprimerne strehe
en avto v gospodinjstvu – to pomeni 8.000 vozil v Kranju manj
vzpostavitev daljinskega ogrevanja/ohlajanja (ne na fosilna goriva, pač pa z obnovljivimi viri energije)
vzpostavitev Centra krožnega gospodarstva Zarta za pametno ravnanje z odpadki
vzpostavitev infrastrukture za e- in vodikova vozila
izkoriščanje odpadne toplote iz industrijskih in poslovnih stavb (hot spot)

Potem so tu še drugi ukrepi, kot so mestna območja brez avtomobilov, uvedba enosmernih ulic, k našim ciljem bo veliko doprinesla obnova železniških prog in pametni multimodalni javni prometni sistem (centralni potniški terminal), ogljično nevtralne gradnje in pametne rešitve. Za dosego zastavljenih ciljev, med drugim k zniževanju izpustov ogljikovega dioksida, povečanju mobilnosti, spreminjanju navad ljudi – živeti udobno, a z manjšo porabo virov –, je namreč nujen razvoj digitalnih in trajnostnih rešitev ter naprednih orodij za smotrno načrtovanje ukrepov in s tem boljše upravljanje mesta.

Zbiranje in analiza podatkov o procesih in aktivnostih mesta sta izredno pomembna, saj se odločitve za upravljanje mesta ne sprejemajo ‘na pamet’, pač pa so podprte s podatki, obenem pa tudi z vključevanjem oziroma sodelovanjem občank in občanov s predlogi, glasovanji … prek digitalnih komunikacijskih kanalov.

V Kranju zato razvijamo mestno digitalno platformo ter sistem mestne kartice. Digitalna platforma že deluje in jo nenehno nadgrajujemo z novimi vsebinami in funkcionalnostmi ter je občankam in občanom na voljo v obliki mobilne aplikacije Pametni Kranj.

Kot eno od mest v misiji 100 bomo merili tudi izpuste ogljikovega dioksida, trajnostno beležili poti po mestu, varčne gradnje, nove zelene površine ... Vse te elemente bomo zbirali in analizirali, da bi čim bolj približati cilju Evropske komisije in ohraniti naše mesto zdravo in kakovostno za bivanje, delo, obisk...) Predvideno je aktivno vključevanje občanov prek Pametnega Kranja. Občina bo lahko komunicirala z občani in jih obveščala o pomembnih dogodkih v lokalni skupnosti, o izboljšavah, aktivnostih in storitvah, ki vplivajo na kakovost njihovega življenja.

O MISIJI

Komisija je povabila 100 (in še dodatno 12) evropskih mest, da razvijejo pogodbe o podnebnih mestih, ki bodo vključevale splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sektorjih, kot so energetika, zgradbe, ravnanje z odpadki in promet, skupaj s povezanimi naložbenimi načrti. Ta proces vključuje državljane, raziskovalne organizacije in zasebni sektor. Jasne in vidne zaveze, ki jih bodo mesta sprejela v pogodbah o podnebnih mestih, jim bodo omogočile sodelovanje z EU, nacionalnimi in regionalnimi oblastmi – in kar je najpomembneje –, z lastnimi državljani, da bi dosegla ta ambiciozen cilj.
Namen je iskanje praks, ki bodo pozneje v pomoč ostalim mestom pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora – podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Prednosti za mesta vključujejo prilagojeno svetovanje in pomoč namenske platforme za poslanstvo, ki jo vodi NetZeroCities, dodatno financiranje in možnosti financiranja ter možnost pridružitve velikim inovacijskim akcijam in pilotnim projektom. Misija ponuja tudi priložnosti za mreženje, izmenjavo najboljših praks med mesti in podporo pri vključevanju državljanov v misijo.